Povsem nepotrebno in za ta čas razdiralno je vsiljevanje ideološke razprave o policijskih pooblastilih vojski. Zavajanje je, da nasprotovanje policijskim pooblastilom vojski pomeni nasprotovanje sodelovanju vojske pri varovanje meje. To nedvoumno dovoljuje že sedaj veljavni zakon. Širitev policijskih pooblastil na vojsko zato ni potrebna, niti ni primerna, saj vojaki niso usposobljeni za to.

Veljavni 37.čl. ZO določa, da Slovenska vojska (SV)  lahko tudi sodeluje s policijo pri širšem varovanju državne meje v notranjosti državnega ozemlja s tem, da njeni pripadniki pri tem pri opravljanju teh nalog nimajo policijskih pooblastil. Po 37.a členu ZO  bi DZ z dvotretjinsko večino lahko podelil izjemna pooblastila vojski.  Zaradi epidemije ni ogrožena varnost države, temveč zdravje prebivalstva. Zato ni potrebe, da vojaki dobilo posebna pooblastila, da npr. omejujejo gibanje oseb in, da sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic. Zakon za  takšne razmere, (npr. ob naravnih in drugih nesrečah, če je huje ogrožena javna varnost, za zavarovanje državne meje ipd. predvideva, da se vpokliče pomožne policiste (po dosegljivih inf. ima Policija več kot več kot 500 pomožnih policistov).

Izvajanje policijskih nalog, posebej pooblastil, terja znanje s področja kazenskega procesnega prava in prava človekovih pravic, ki ga vojaki, ki so usposobljeni za povsem drugačne naloge. nimajo. Zaradi lažje presoje, navajamo, kaj vse so policijska pooblastila in kaj so prisilna sredstva, ki jih uporabljajo policisti; na podlagi Zakona o nalogah in pooblastilih policije smejo policisti pri opravljanju policijskih nalog (33.čl.):

•         zbirati obvestila

•         vabiti

•         opozarjati

•         ukazovati

•         ugotavljati identiteto oseb in izvajati identifikacijski postopek

•         iskati osebe

•         izvajati prikrito evidentiranje in namensko kontrolo

•         izvajati prepoznavo oseb po fotografijah

•         izdelovati fotorobote

•         izvajati poligrafski postopek

•         postavljati cestne zapore z blokadnimi točkami

•         uporabljati tuja prevozna sredstva, sredstva za zveze ali druga sredstva

•         opravljati varnostne preglede

•         opravljati preglede oseb

•         vstopati v tuja stanovanja in v druge prostore

•         zasegati predmete

•         opravljati protiteroristične preglede

•         začasno omejevati gibanje oseb

•         privesti osebe

•         prepovedati približevanje določeni osebi, kraju ali območju

•         prepovedati udeležbo na športnih prireditvah

•         prekiniti potovanje

•         pridržati osebe

•         uporabljati prisilna sredstva

•         varnostno preverjati osebe

•         izvajati akreditacijski postopek

•         izvajati policijska pooblastila na vodah

•         zbirati in obdelovati podatke

•         izvajati druga policijska pooblastila, določena v zakonih

Uporaba prisilnih sredstev in napadi na policiste – statistični podatki

Na podlagi Zakona o nalogah in pooblastilih policije smejo policisti uporabiti tudi prisilna sredstva in sicer:

– sredstva za vklepanje in vezanje,

– telesno silo,

– plinski razpršilec,

– palico, – službenega psa,

Dr. Rado Bohinc PREDLOGI DOPOLNITEV ZAKONODAJE ZA PREMAGOVANJE PREKARNOSTI

Zakonodaja, ki omogoča množično izigravanje in širjenje pojava nedopustne prekarnosti, ni dobra. Pravna država se mora zdrzniti ob spreminjajočih se razmerah na trgu dela in zavarovati svojo verodostojnost s posodobitvijo predpisov. Ne le politika, tudi stroka nima odgovora na vprašanje, kaj je in kako odpraviti nedopustno prekarnost. Širitev netipičnih  oblik opravljanja dela in t.i. gibkost trga dela, žal spremlja povečano pravno in socialno tveganje za osebe, ki delo v takih oblikah (razmerjih) opravljajo.

Preberi več “Dr. Rado Bohinc PREDLOGI DOPOLNITEV ZAKONODAJE ZA PREMAGOVANJE PREKARNOSTI”

Dr. Rado Bohinc: Multinacionalke so izraz krize sodobne politične demokracije

Multinacionalna podjetja danes predstavljajo polovico svetovnega izvoza, tretjino svetovne proizvodnje (svetovni BDP) in četrtino svetovne zaposlenosti. Zagovorniki multinacionalk pravijo, da ustvarjajo visoko plačana delovna mesta in tehnološko dovršeno blago v državah, ki sicer ne bi imele dostopa do takšnih priložnosti ali dobrin. Po drugi strani pa kritiki trdijo, da imajo multinacionalke nepotreben politični vpliv na vlade, da izkoriščajo države v razvoju in ustvarjajo izgubo delovnih mest v svojih matičnih državah . ¨Večnacionalna podjetja se srečujejo z različnimi pravnimi, socialnimi in drugimi predpisi. V tem kontekstu lahko nekatera podjetja zanemarjajo predpisane standarde in načela ravnanja, s tem pridobivajo neupravičeno konkurenčno prednost, zanemarjajo odgovorno poslovno vodenje in se neupravičeno izogibajo davkom ter kršijo okoljske in in socialne predpise. (OECD Guidelines for Multinationalo Enterprises), ¨

Zloglasni primeri (Profit before People: 7 of the World’s Most Irresponsible Companies, http://ecochick.com/2009/05/3845/profits-before-people/) razvrednotenja ljudi in okolja so na primer Nestle, ki uporablja kakav, pridobljen s suženjskim delom, ali Pfizer, ki je zdravila proti virusom HIV / AIDS-om, zadržal izven revnih svetovnih območij, koder jih najbolj potrebujejo. Wal-Mart je svoje dobavitelje spodbudil k znižanju veleprodajnih cen, dokler jih niso stisnili tako, da so na koncu dneva plačali komajda dva penija. Leta 2001 je bil ExxonMobil tarča tožbe skupine za človekove pravice, ki je družbo obtožila, da je v Indoneziji dejavno kršila človekove pravice, vključno z mučenjem, posilstvi in uboji. V Richmondu v Kaliforniji so strupene snovi iz Chevronove rafinerije v mestu vdrla v domove ljudi. Dow Chemical (skupaj z Monsanto) ne bo nikoli ušel madežu agenta Orange, kemikalije, ki jo je ameriška vojska uporabljala med vietnamsko vojno med programom “Herbicidno vojskovanje”, kar je povzročilo 400.000 smrti in invalidnosti ter 500.000 otrok, rojenih z napakami .

Dejavnost multinacionalk je v zadnjih desetletjih hitro rasla! Število matičnih multi nacionalnih podjetij, po podatkih OECD) je bilo leta 1970 7000, leta 2000 38000 in leta 2010 82000. Število podružnic je bilo v letu 2014 240 000.

Multinacionalke bi lahko glede na svojo gospodarsko moč bistveno prispevale k doseganju ciljev tisočletja ZN o trajnostnem razvoju (zmanjšanje neenakosti, dostojnega dela in spoštovanja človekovih pravic), toda resnica je ravno obratna. To ni samo kriza gospodarskega sistema, ki ustvarja neskončne neenakosti med ljudmi in narodi, ampak je predvsem kriza sodobne politične demokracije.

Preberi več “Dr. Rado Bohinc: Multinacionalke so izraz krize sodobne politične demokracije”

Dr. RADO BOHINC

PROTIUSTAVNOST IN DRUŽBENA ŠKODLJIVOST PREPREČEVANJA DELA UPOKOJENCEV

Koalicijska pogodba 2018 – 2022 je na preizkušnji:

¨Upokojencem bomo po izpolnitvi pogojev starosti in pokojninske dobe za starostno pokojnino (ob upoštevanju ustreznih varovalk) ob ponovni vključitvi v delovno aktivnost omogočili prejemanje celotne pokojnine ob pogoju plačevanja vseh prispevkov za socialna zavarovanja. Uveljavitev ukrepa se predvideva z januarjem 2019¨[1].

To je zgledno, primerjalno pravno skladno ter socialno pravično stališče sedanje slovenske vlade s katerega uresničitvijo žal že zamuja.

Preberi več

Dr. RADO BOHINC

PROTIUSTAVNOST IN DRUŽBENA ŠKODLJIVOST PREPREČEVANJA DELA UPOKOJENCEV

dr. Rado Bohinc: Participativne pravice delavcev v novi ureditvi poslovne skrivnosti (Ekonomska demokracija, 5/19)

Namen varstva poslovne skrivnosti je sicer varstvo konkurenčnih prednosti podjetja, k čemur novi zakon zagotovo pomembno prispeva. Vendar pa zakon izpušča priložnost, da bi odpravil dileme o učinku zakonske ureditve poslovne skrivnosti na uresničevanje participativnih pravic zaposlenih.

Preberi več “dr. Rado Bohinc: Participativne pravice delavcev v novi ureditvi poslovne skrivnosti (Ekonomska demokracija, 5/19)”

Dr. Rado Bohinc: Vzvodi prekarnega zaposlovanja v slovenskem pravnem redu

Več kot 1,4 milijarde delavcev po vsem svetu dela v t.i. ranljivih zaposlitvah. Število delavcev brez rednih dohodkov in dostopa do socialne varnosti se povečuje vsako leto za okoli 11 milijonov (ILO). Prekarnost je izraz nemoči (nesposobnosti) in nezadostne politične volje (nepripravljenosti) države, da se ubrani pritiskov kapitala na način, da zagotovi zaposlenim pravno in socialno varnost .

Preberi več “Dr. Rado Bohinc: Vzvodi prekarnega zaposlovanja v slovenskem pravnem redu”

dr. Rado Bohinc: Družbena odgovornost za premagovanje družbene neenakosti (Zbornik Za družbeno odgovornost, FDV, 2018)

Reforme v Sloveniji v 90. letih prejšnjega stoletja so spremenile politične in ekonomske temelje v slovenski družbi; temeljito so se spremenila tudi razmerja med delom in kapitalom. Zgodilo se je tako rekoč čez noč: iz skrajnega in pretiranega, izključno na delu temelječega družbenega in ekonomskega sistema se je vzpostavil skrajni in nepotrebno pretirani liberalni kapitalizem. Sprva luknjičava kapitalistična pravna ureditev kot zlepljenka prepisanih evropskih smernic in vsestransko šibka sodna veja oblasti sta omogočili številne stranpoti. Časa za ponotranjenje vrednot in etike kapitalizma ni bilo na voljo, zato sta pohlep in grabežljivost dobila krila; novi kapitalisti so postali najpredrznejši in ne najsposobnejši2.

Preberi več “dr. Rado Bohinc: Družbena odgovornost za premagovanje družbene neenakosti (Zbornik Za družbeno odgovornost, FDV, 2018)”

Dr. Rado Bohinc: V Sloveniji politiko vse bolj usmerja kapital – Družbeno neodgovorni zaostanek ekonomske demokracije (Ekonomska demokracija 5/18)

Slovenija je po deležu lastništva zaposlenih od 31 evropskih držav na 25. mestu z dobrim 1 % lastništva zaposlenih, kar je več kot skromno. Delež lastništva zaposlenih se je v Sloveniji v zadnjih 10 letih zmanjšal za skoraj 70 %, medtem, ko se je v Evropi povečal za več kot 4  %.
V postopku imamo slab osnutek zakona o delavskih odkupih. Če bo slednji sprejet v predlaganem besedilu, na tem področju v naslednjih 10 letih ne bo nobenega napredka. Nastaja na tekmovališču levih strank in ne stroke, niti ne v vladi.

Preberi več “Dr. Rado Bohinc: V Sloveniji politiko vse bolj usmerja kapital – Družbeno neodgovorni zaostanek ekonomske demokracije (Ekonomska demokracija 5/18)”