Dr. Rado Bohinc PREDLOGI DOPOLNITEV ZAKONODAJE ZA PREMAGOVANJE PREKARNOSTI

Zakonodaja, ki omogoča množično izigravanje in širjenje pojava nedopustne prekarnosti, ni dobra. Pravna država se mora zdrzniti ob spreminjajočih se razmerah na trgu dela in zavarovati svojo verodostojnost s posodobitvijo predpisov. Ne le politika, tudi stroka nima odgovora na vprašanje, kaj je in kako odpraviti nedopustno prekarnost. Širitev netipičnih  oblik opravljanja dela in t.i. gibkost trga dela, žal spremlja povečano pravno in socialno tveganje za osebe, ki delo v takih oblikah (razmerjih) opravljajo.

Preberi več “Dr. Rado Bohinc PREDLOGI DOPOLNITEV ZAKONODAJE ZA PREMAGOVANJE PREKARNOSTI”

Dr. Rado Bohinc: Multinacionalke so izraz krize sodobne politične demokracije

Multinacionalna podjetja danes predstavljajo polovico svetovnega izvoza, tretjino svetovne proizvodnje (svetovni BDP) in četrtino svetovne zaposlenosti. Zagovorniki multinacionalk pravijo, da ustvarjajo visoko plačana delovna mesta in tehnološko dovršeno blago v državah, ki sicer ne bi imele dostopa do takšnih priložnosti ali dobrin. Po drugi strani pa kritiki trdijo, da imajo multinacionalke nepotreben politični vpliv na vlade, da izkoriščajo države v razvoju in ustvarjajo izgubo delovnih mest v svojih matičnih državah . ¨Večnacionalna podjetja se srečujejo z različnimi pravnimi, socialnimi in drugimi predpisi. V tem kontekstu lahko nekatera podjetja zanemarjajo predpisane standarde in načela ravnanja, s tem pridobivajo neupravičeno konkurenčno prednost, zanemarjajo odgovorno poslovno vodenje in se neupravičeno izogibajo davkom ter kršijo okoljske in in socialne predpise. (OECD Guidelines for Multinationalo Enterprises), ¨

Zloglasni primeri (Profit before People: 7 of the World’s Most Irresponsible Companies, http://ecochick.com/2009/05/3845/profits-before-people/) razvrednotenja ljudi in okolja so na primer Nestle, ki uporablja kakav, pridobljen s suženjskim delom, ali Pfizer, ki je zdravila proti virusom HIV / AIDS-om, zadržal izven revnih svetovnih območij, koder jih najbolj potrebujejo. Wal-Mart je svoje dobavitelje spodbudil k znižanju veleprodajnih cen, dokler jih niso stisnili tako, da so na koncu dneva plačali komajda dva penija. Leta 2001 je bil ExxonMobil tarča tožbe skupine za človekove pravice, ki je družbo obtožila, da je v Indoneziji dejavno kršila človekove pravice, vključno z mučenjem, posilstvi in uboji. V Richmondu v Kaliforniji so strupene snovi iz Chevronove rafinerije v mestu vdrla v domove ljudi. Dow Chemical (skupaj z Monsanto) ne bo nikoli ušel madežu agenta Orange, kemikalije, ki jo je ameriška vojska uporabljala med vietnamsko vojno med programom “Herbicidno vojskovanje”, kar je povzročilo 400.000 smrti in invalidnosti ter 500.000 otrok, rojenih z napakami .

Dejavnost multinacionalk je v zadnjih desetletjih hitro rasla! Število matičnih multi nacionalnih podjetij, po podatkih OECD) je bilo leta 1970 7000, leta 2000 38000 in leta 2010 82000. Število podružnic je bilo v letu 2014 240 000.

Multinacionalke bi lahko glede na svojo gospodarsko moč bistveno prispevale k doseganju ciljev tisočletja ZN o trajnostnem razvoju (zmanjšanje neenakosti, dostojnega dela in spoštovanja človekovih pravic), toda resnica je ravno obratna. To ni samo kriza gospodarskega sistema, ki ustvarja neskončne neenakosti med ljudmi in narodi, ampak je predvsem kriza sodobne politične demokracije.

Preberi več “Dr. Rado Bohinc: Multinacionalke so izraz krize sodobne politične demokracije”

Dr. RADO BOHINC

PROTIUSTAVNOST IN DRUŽBENA ŠKODLJIVOST PREPREČEVANJA DELA UPOKOJENCEV

Koalicijska pogodba 2018 – 2022 je na preizkušnji:

¨Upokojencem bomo po izpolnitvi pogojev starosti in pokojninske dobe za starostno pokojnino (ob upoštevanju ustreznih varovalk) ob ponovni vključitvi v delovno aktivnost omogočili prejemanje celotne pokojnine ob pogoju plačevanja vseh prispevkov za socialna zavarovanja. Uveljavitev ukrepa se predvideva z januarjem 2019¨[1].

To je zgledno, primerjalno pravno skladno ter socialno pravično stališče sedanje slovenske vlade s katerega uresničitvijo žal že zamuja.

Preberi več

Dr. RADO BOHINC

PROTIUSTAVNOST IN DRUŽBENA ŠKODLJIVOST PREPREČEVANJA DELA UPOKOJENCEV

dr. Rado Bohinc: Participativne pravice delavcev v novi ureditvi poslovne skrivnosti (Ekonomska demokracija, 5/19)

Namen varstva poslovne skrivnosti je sicer varstvo konkurenčnih prednosti podjetja, k čemur novi zakon zagotovo pomembno prispeva. Vendar pa zakon izpušča priložnost, da bi odpravil dileme o učinku zakonske ureditve poslovne skrivnosti na uresničevanje participativnih pravic zaposlenih.

Preberi več “dr. Rado Bohinc: Participativne pravice delavcev v novi ureditvi poslovne skrivnosti (Ekonomska demokracija, 5/19)”

Dr. Rado Bohinc: Vzvodi prekarnega zaposlovanja v slovenskem pravnem redu

Več kot 1,4 milijarde delavcev po vsem svetu dela v t.i. ranljivih zaposlitvah. Število delavcev brez rednih dohodkov in dostopa do socialne varnosti se povečuje vsako leto za okoli 11 milijonov (ILO). Prekarnost je izraz nemoči (nesposobnosti) in nezadostne politične volje (nepripravljenosti) države, da se ubrani pritiskov kapitala na način, da zagotovi zaposlenim pravno in socialno varnost .

Preberi več “Dr. Rado Bohinc: Vzvodi prekarnega zaposlovanja v slovenskem pravnem redu”

dr. Rado Bohinc: Družbena odgovornost za premagovanje družbene neenakosti (Zbornik Za družbeno odgovornost, FDV, 2018)

Reforme v Sloveniji v 90. letih prejšnjega stoletja so spremenile politične in ekonomske temelje v slovenski družbi; temeljito so se spremenila tudi razmerja med delom in kapitalom. Zgodilo se je tako rekoč čez noč: iz skrajnega in pretiranega, izključno na delu temelječega družbenega in ekonomskega sistema se je vzpostavil skrajni in nepotrebno pretirani liberalni kapitalizem. Sprva luknjičava kapitalistična pravna ureditev kot zlepljenka prepisanih evropskih smernic in vsestransko šibka sodna veja oblasti sta omogočili številne stranpoti. Časa za ponotranjenje vrednot in etike kapitalizma ni bilo na voljo, zato sta pohlep in grabežljivost dobila krila; novi kapitalisti so postali najpredrznejši in ne najsposobnejši2.

Preberi več “dr. Rado Bohinc: Družbena odgovornost za premagovanje družbene neenakosti (Zbornik Za družbeno odgovornost, FDV, 2018)”

Dr. Rado Bohinc: V Sloveniji politiko vse bolj usmerja kapital – Družbeno neodgovorni zaostanek ekonomske demokracije (Ekonomska demokracija 5/18)

Slovenija je po deležu lastništva zaposlenih od 31 evropskih držav na 25. mestu z dobrim 1 % lastništva zaposlenih, kar je več kot skromno. Delež lastništva zaposlenih se je v Sloveniji v zadnjih 10 letih zmanjšal za skoraj 70 %, medtem, ko se je v Evropi povečal za več kot 4  %.
V postopku imamo slab osnutek zakona o delavskih odkupih. Če bo slednji sprejet v predlaganem besedilu, na tem področju v naslednjih 10 letih ne bo nobenega napredka. Nastaja na tekmovališču levih strank in ne stroke, niti ne v vladi.

Preberi več “Dr. Rado Bohinc: V Sloveniji politiko vse bolj usmerja kapital – Družbeno neodgovorni zaostanek ekonomske demokracije (Ekonomska demokracija 5/18)”

Dr. Rado Bohinc: Koalicija za družbeno odgovornost? Družbena odgovornost v programih političnih strank

Prevladujoči državni kapitalizem v Sloveniji, s pretežnim delom gospodarstva in vseh javnih služb pod večinskim (lastniškim in regulatornim) nadzorom države prerašča v neoliberalno vladavino partitokracije, kjer le strankarsko razdeljeni izvoljenci upravljajo gospodarstvo in javne službe. Povečana gospodarska rast se usmerja pretežno v dobičke nosilcev kapitala in manj v prihodke od dela. Na dolgi rok bo to družbeno neenakost tudi v Sloveniji povečevalo v neskončnost.

Preberi več “Dr. Rado Bohinc: Koalicija za družbeno odgovornost? Družbena odgovornost v programih političnih strank”