Avtor: dr. Rado Bohinc, Založba FDV, 2016, 448 strani
V knjigi so predstavljena izhodišča možnega novega razvojnega modela Slovenije, ki temelji na splošno sprejetih vrednotah 21. stoletja, vendar na bolj uravnoteženih razmerjih med delom in kapitalom, upošteva pa velike premike, ki jih v organizaciji človeške družbe terja skokovit tehnološki razvoj. Novi razvojni model postavlja v središče človeka, njegovo ustvarjalnost in gospodarsko rast za vse ljudi. V knjigi so predstavljeni možni načini prehoda iz sistema, ki že stoletja ustvarja velikanske neenakosti med ljudmi (8 Zemljanov je bogatejših kot najrevnejših 3,6 milijarde skupaj), ki v sodobnem času prerašča v nepomirljive socialne napetosti in globalne migracije. Knjiga obravnava tudi poglavja iz družbeno odgovornega javnega upravljanja, npr. odgovornost in integriteto javnih funkcionarjev, direktorjev in načelnikov v javnem sektorju, pa tudi družbeno odgovorno korporativno upravljanje gospodarskih družb v državni lasti in javnih zavodov. Predstavljeni so tudi številni predlogi za zakonske izboljšave v smeri večje družbene odgovornosti za postavitev sistemskega okvira bolj uravnoteženih razmerij med delom in kapitalom.
V knjigi so predstavljena izhodišča možnega novega razvojnega modela Slovenije, ki temelji na splošno sprejetih vrednotah 21. stoletja, vendar na bolj uravnoteženih razmerjih med delom in kapitalom, upošteva pa velike premike, ki jih v organizaciji človeške družbe terja skokovit tehnološki razvoj. Tisočletne dogme, tj. da je lastnina, ko se pretvori v gospodarsko funkcijo in postane kapital, edini legitimni temelj upravljanja in prilaščanja, je treba premagati.
Novi razvojni model postavlja v središče človeka, njegovo ustvarjalnost in gospodarsko rast za vse ljudi. V knjigi so predstavljeni možni načini prehoda iz sistema, ki že stoletja ustvarja velikanske neenakosti med ljudmi (8 Zemljanov je bogatejših kot najrevnejših 3,6 milijarde skupaj), ki v sodobnem času prerašča v nepomirljive socialne napetosti in globalne migracije.
Knjiga obravnava tudi poglavja iz družbeno odgovornega javnega upravljanja, npr. odgovornost in integriteto javnih funkcionarjev, direktorjev in načelnikov v javnem sektorju, pa tudi družbeno odgovorno korporativno upravljanje gospodarskih družb v državni lasti in javnih zavodov. Predstavljeni so tudi številni predlogi za zakonske izboljšave v smeri večje družbene odgovornosti za postavitev sistemskega okvira bolj uravnoteženih razmerij med delom in kapitalom.