Gibanje za družbeno odgovornost: Pokojnina ni socialna dajatev ampak z delom pridobljena pravica

Zakon mora dati upokojencem pravico, da lahko ostanejo poklicno oz. delovno aktivni tudi po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino, ne da jim pokojnina ni odvzeta ali omejena za čas te aktivnosti (pravica do dvojnega statusa).

Evropska in slovenska sodišča so namreč v preteklosti jasno zavzela stališče, da starostna pokojnina ni le socialna dajatev ampak predvsem pravica, ki nastane na temelju dela oz. vplačil prispevkov zaposlenih, kar je tudi v skladu z mednarodnim pravom in zakonskimi ureditvami v številnih evropskih državah, ki dovoljujejo dvojni status.

Sredstva pokojninske blagajne se zbirajo v prvi vrsti iz prispevkov, ki jih plačujejo zaposleni. Tudi zato regulator nima legitimnosti  določiti prenehanje poklicnega delo ali dejavnosti, kot pogoj za pridobitev in uživanja starostne pokojnine. Prepoved pridobitve statusa delavca po upokojitvi je diskriminatorno poseganje v  ustavno pravico do dela.

Slovenska zakonodaja v letu 1999  prvič ustrezno vzpostavila možnost dvojnega statusa za kmete in samostojne podjetnike. Smer razvoja bi se morala ob upoštevanju omenjenih načel nadaljevati z nadaljnjimi zakonskimi spremembami v smeri univerzalnega priznavanja dvojnega statusa upokojencev. Zardi znane varčevalne evforije je bil v zakonodaji storjen zasuk v nasprotno smer. Leta 2012 je ZPIZ-2 ukinil dvojni status samostojnih podjetnikov, kar je povzročilo eksistenčno krizo mnogih samostojnih podjetnikov. Pravila o dvojnem statusu so bila izpodbijana pred ustavnim sodiščem, kjer o tem še tečejo postopki. 

Drugi pomemben razlog za naše stališče je, da ima delovna pasivnost upokojencev dokazane negativne učinke na njihovo kakovost življenja in zdravje. Zavračanje možnosti hkratnega uživanja pokojnine in pridobitnega dela temelji na preživeti socialno varstveni paradigmi starostne pokojnine kot pravice, po kateri tisti, ki pridobiva dohodek, ne potrebuje starostne pokojnine. Ta miselnost množico visoko kompetentnih izvajalcev poklicev in drugih ustvarjalnih ljudi sili v pasivno preživljanje starosti. Namesto, da bi starejši ljudje prispevali k ustvarjanju družbenega bogastva in k polnjenju javnih blagajn, postanejo z upokojitvijo zgolj njihovi koristniki. Ob pričakovanem demografskem upadu je zato njihova ekonomska aktivnost koristna tako z vidika zmanjševanja pomanjkanja kadrov, kot z vidika uravnoteženja javnih blagajn.

Pri ureditvi starostnih pokojnin in statusa upokojencev v Sloveniji je treba upoštevati  načelo, da »vsako delo šteje«. Kakovostno delo in ustvarjalnost slehernika, vključno z upokojenci, ustvarja novo vrednost, ki omogoča nove zaposlitve. Nasprotovanje tej tezi bi pokazalo, da sta človeško delo in ustvarjalnost vrednoti, ki ju Slovenija postavlja zelo nizko v hierarhiji vrednot. To pa ne bi škodovalo le upokojencem, ki bi si z nadaljnjim delom ob uživanju pokojnine lahko izboljšali svoj ekonomski in socialni položaj ter kakovost življenja, temveč bi negativno vplivalo tudi na motiviranost zaposlenih za kakovostno in produktivno delo. Ob zavzemanju za takšno rešitev pa je treba poudariti, da mora pridobitno delo upokojencev ostati stvar njihove svobodne izbire in ne sme postati izgovor za nižjo odmero in usklajevanje pokojnin.

Gibanje za družbeno odgovornost

  • Prof. dr.  Milan Brglez
  • Prof. dr. Rado Bohinc,
  • Prof. dr. Stane Pejovnik,
  • Mag. Tomaž Poglajen,
  • Prof. dr. Lojze Sočan,
  • Prof. dr. Ivan Svetlik,
  • Prof. dr. Niko Toš
  • Prof. dr. Vito Turk,
  • Prof. dr. Zvone Vodovnik