Izobraževanje
Dr. Rado Bohinc (1949), je diplomiral (1971), magistriral (1985) in doktoriral (1987) na Univerzi v Ljubljani, Pravni fakulteti. Redni profesor na Univerzi v Ljubljani je postal leta 2003. Visokošolski učitelj za gospodarsko pravo, delovno in socialno pravo ter pravo EU in raziskovalec na Fakulteti za družbene vede, Univerze v Ljubljani je v različnem obsegu vse od leta 1988, vse do danes, ko je zaposlen kot znanstveni svetnik in kot predstojnik Raziskovalnega centra FDV, IDV za primerjalno pravne študije.
Zaposlitve
Pred zaposlitvijo na Univerzi v Ljubljani je bil dr. Rado Bohinc zaposlen v podjetju Metalka, nazadnje, kot direktor upravnih služb (1971 – 1979), v Gospodarski zbornici Slovenije, nazadnje kot Podpredsednik GZS (1980-1988), kot Zvezni sekretar za gospodarstvo v bivši zvezni vladi (1988-1989) in Predsednik Slovenskega inštituta za management (1990). Minister za znanost in tehnologijo in član Vlade RS Republike Slovenije je bil v obdobju 1992-1996, Minister za notranje zadeve in član Vlade RS pa od 2000-2004. Rektor Univerze na Primorskem je bil v letih od 2007-2011, Dekan Fakultete za družbene vede UL pa od 2015-2017. V vsem tem obdobju je bil zaposlen na UL FDV, kot pedagog za poln ali dopolnilni delovni čas.
Delovanje v znanstveni skupnosti in civilni družbi
Dr. Rado Bohinc je bil vseskozi dejaven v organih upravljanja na različnih družbenih oz. institucionalnih ravneh. V organih fakultete in univerze (Predsednik upravnega odbora Univerze v Ljubljani (1999-2000), član senata UL (2015-2017), Predsednik rektorske konference Slovenije in Rektorske konference Alpe-Jadran (2010-2011), član upravnega odbora, Predstojnik katedre in Predstojnik raziskovalnega centra ter Dekan FDV (2015-2017), je lahko pripeval k domačemu in mednarodnemu ugledu in razvoju Univerze v Ljubljani in Fakultete za družbene vede v tem obdobju.
Kot Minister za znanost in tehnologijo je dr. Rado Bohinc pripomogel k bolj urejenmu, pravičnemu in preglednemu, ter raziskovalcem prijaznemu poslovanju; bil je tudi pobudnik ustanovitve in Predsednik Sveta Slovenske znanstvene fundacije (1994-2012) je Tehnološko razvojnega sklada odločilno prispeval k deetatizaciji in novim virom financiranja znanosti. Bil je tudi član Sveta za družboslovnih znanosti pri ESF, Evropski znanstveni fundaciji (Standing Comittee for Social Sciencies) in član Znanstvenega sveta in mednarodnega odbora CIRIEC,Mednarodne organizacije za raziskave v javnem in zadružnem gospodarstvu. Kot Predsednik Upravnega odbora ARRS, Agencije RS za raziskovalno dejavnost (od 2015) si prizadeva debirokratizirati ARRS in uveljaviti pregledno in raziskovalcem prijazno okolje za doseganje znastvene odličnosti.
Dr. Rado Bohinc je bil dolgoletni Glavni urednik in je še član uredniškega odbora znanstvene revije Podjetje in delo, član uredniškega odbora revije Organizacija n kadri ter član mednarodnega uredniškega odbora več mednarodnih znanstvenih revij.
Dr. Rado Bohinc je dejavno deloval v civilni družbi, predvsem v strokovnih društvih; bil je dolgoletni Predsednik Društva pravnikov v gospodarstvu Ljubljana (1978-1988), član Mednarodna pravniške organizacije (International Bar Association), ter ustanovni Predsednik društva Lions Ljubljana (1994). Bil je Predsednik društva Občanski forum (1996-1999). Je aktualni Podpredsednik društva Akademija za Družbeno odgovornost (2019).
Univerzitetna pedagoška dejavnost
Pedagoška dejavnost dr. Rada Bohinca obsega dolgoletno poučevanje na vseh treh stopnjah in pedagoška rast na UL FDV, začenši kot docent, nadalje kot izredni profesor in nazadnje od l. 2003 naprej kot redni profesor, habilitiran na Univerzi v Ljubljani od 1988-2019; sprva, kot gostujoči profesor, nato kot redno in kot dopolnilno zaposlen). Predaval je občasno tudi na drugih fakultetah UL, UMb in UP. Kot gostujoči profesor je občasno predaval tudi na drugih slovenskih univerzah UP Fakulteta za management in UM, Ekonomsko poslovna fakulteta, Fakulteta za organizacijske vede Kranj, Fakulteta za varnostne vede).
Številna so vabljena predavanja na tujih univerzah iz različnih držav Evrope (Španija, Italija, Nemčija Norveška, Avstrija, Švedska, Rusija) in tudi ZDA in Azije (Indija, Nepal in Južna Koreja), pretežno s področja primerjalnega korporativnega upravljanja in prava, institucij in politik Evropske unije[1]. Poleg predavanj na tujih univerzah se dr. Rado Bohinc izvedel tudi (Sicris) 23 vabljenih predavanj, znanstveni prispevek na konferenci, 4 vabljena predavanja v tujini na konferenci brez natisa in prispeval 30 znanstvenih prispevkov na konferenci.
V 30 letih univerzitetnega pedagoškega dela je bil dr. Rado Bohinc mentor pri 10 doktorskih disertacijah in somentor pri 2. Bil je tudi mentor pri 25 magistrskih in 2 specialističnih delih ter somentor pri 4. Mentor je bil tudi pri 84 diplomskih delih.
Poleg predavanj na univerzah in mednarodnih ter domačih znanstvenih konferencah je dr. Rado Bohinc izvedel še vrsto predavanj na številnih mednarodnih in domačih državnih in civilnih institucijah.[
Raziskovalna dejavnost
Dr. Rado Bohinc je bil dejaven raziskovalec vse od magistrskega in doktorskega študija v osemdesetih letih, torej skoraj 40 let. V Letih od 1999 do 2019 je bil 9 krat nosilec temeljnega raziskovalnega projekta, 4 krat sodelavec in enkrat vodja programske skupine (2007-2010) s področja korporacijskega prava in upravljanja in družbene odgovornosti. Podrobneje so področja raziskovanja razvidna iz naslovov številnih znanstvenih publikacij (monografij in zbornikov), ki povzemajo raziskovalne dosežke . V letih od 1992-1999 je sodeloval v 15 tržnih in mednarodnih projektih.
Koncem 80 let je vodil vseobsežni družbeno in gospodarsko sistemski projekta s skupino 12 tedaj najuglednejših strokovnjakov in znanstvenikov: KAKO H TRGU?, ki je bil ena od odločilnih podlag za gospodarske reforme, ki so sledile v naslednjih letih (L.1987, GZS).
Izpostaviti velja tudi njegovo aktivno sodelovanje v raziskavi o komparativnih vidikih korporacijske strukture v Evropi in ZDA , kot raziskovalni podlagi slovenskega zakona o gospodarskih družbah (1992). V 90 letih je sodeloval v več tržnih in mednarodnih rizskovalnih projektih s področja korporacijskih razmerij in upravljanja. Trenutno je še član programske skupine Upravljanje omrežij javnega in zasebnega sektorja.
V skoraj 40 letih znanstvenega delovanja (prva monografija je bila objavljena 1981), je dr. Rado Bohinc (uradni podatki SICRIS) objavil 40 znanstvenih monografij, 17 samostojnih znanstvenih sestavkov ali poglavij v monografski publikaciji ter 52 izvirnih in 12 preglednih znanstvenih člankov.
Obdobje ustvarjanja (1979-2019) je bilo obdobje velikih družbenih sprememb v Sloveniji in globalno, kar vse je močno zaznamovalo znanstveno ustvarjanje dr. Rada Bohinca. To je čas, razpada socialističnih družbenih ureditev in nastanka novih držav ter lastninskih in družbeno ekonomskih transformacij in uveljavitve novega družbeno ekonomskega in političnega sistema v Sloveniji, kot samostojni državi. Svojevrsten izziv znanosti v tem času je bilo znanstveno ustvarjanje ne le v dveh različnih državah temveč v dveh povsem različnih družbenih paradigmah, vrednostnih sistemih in pravnih civilizacijah (družbeno lastninski in rimskopravni) in hkrati, vsaj na teoretski ravni prispevati k usmerjanju razvoja dinamičnih družbenih procesov.
Znanstveno delovanje bi tako lahko razdelili v 3 medsebojno povsem različna obdobja: -1979-1989 to je čas reformnih prizadevanj za prepotrebno družbeno prenovo prejšnje družbeno ekonomske ureditve in države: -1989-2004 to je čas ki ga zaznamuje ustvarjanje temeljev politične, ekonomske in pravne zgradbe nove države Slovenije ter njenega umeščanja v mednarodno skupnost, posebej v institucionalne povezave, kot so OZN in njene agencije ter še posebej EU, Nato OECD…itd..-2004-2019, to je čas utrjevanja slovenske, družbene, ekonomske in pravne ureditve, njene evropske in mednarodne primerljivosti in čas slovenske vključenosti v pravni in institucionalni red Evropske Unije.
Raziskovalni interes dr. Rada Bohinca je bilo v mnogočem zaznamovan s področjem njegovih zaposlitev (gospodarstvo, ministrstva, univerza) oz. odgovornostmi v tej zvezi in obsega naslednja področja:-gospodarsko pravo, primerjalno korporacijsko upravljanje, družbena odgovornost, ekonomska demokracija socialna ekonomija, lastninska razmerja; – univerza in visoko šolstvo znanost ter raziskovalna dejavnost,-javno upravljanje (javna uprava, javni sektor), pravo EU, politični sistem, človekove pravice, mediji.
Politična dejavnost
Dr. Rado Bohinc se je v obdobju pred osamosvojitvijo Slovenije politično udejstvoval na ravni podjetja in v gospodarski zbornici, kjer je bil zaposlen, predvsem v strokovnih razpravah o reformah tedanjega družbeno ekonomskega sistema, ni pa bil član organov tedanje edine politične organizacije, niti na občinski, niti na republiški ravni.
Po osamosvojitvi Slovenije je Dr. Rado Bohinc, skupaj s somišljeniki ustanovil politično stranko Socialdemokratska unija (1990), s katero je v okviru predvolilne povezave v Združeno listo socialnih demokratov (1992) tudi prvič nastopil na volitvah v Državni zbor in bil tudi izvoljen za poslanca DZ RS. Tedaj je bil izvoljen za člana vlade RS, ministra za znanost in tehnologijo. To funkcijo je opravljal do izstopa njegove stranke ZLSD iz vladne koalicije v l, 1996.
V času od 1992 do 1996 je bil Dr. Rado Bohinc dejaven v stranki ZLSD, kot njen namestnik Predsednika in kot Predsednik Sveta stranke. V letih 1996 do 2000 se ni politično udejstvoval, deloval pa je v civilni družbi in soustanovil društvo Občanski forum, katerega Predsednik je bil do leta 2000
Dr. Rado Bohinc je bil leta 2000 izvoljen v vlado dr. Janeza Drnovška in sicer kot minister za notranje zadeve. Funkcijo je opravljal do l. 2004 in med tem ustanovil Evropski forum stranke Socilanih demokratov, ki ga je vodil do l. 2006, do izvolitve za rektorja Univerze na Primorskem, ko je prenehal s političnim delovanjem vse do danes.
Javni nastopi
V Sicris je zabeleženo 44 intervjujev v različnih javnih medijih, dejansko pa je bilo javnih nastopov veliko več. V zadnjem obdobju se intervjuji nanašajo na kritična vprašanja slovenske visokošolske in raziskovane dejavnosti, npr, v Delu, Kako FDV poščajo kri in Kako raziskovalci ne morejo biti le zbiralci točk. V obdobju vodenja univerze (2007-2011) se nanšajo na razvoj kakovostne raziskovalne univerze in na družbeni položaj slovenske univerze, kot tudi na kritična aktualna vprašanja Univerze na Primorskem ter Rektorske konference. V prejšnjih obdobjih se so se intervjuji nanašali vodenje ministrstev, npr. za notranje zadeve, na vprašanja varnosti, migracij in izbrisane, ter na procese, ob pripravah na vstop v EU in Schengen, ter na prevzem evra in z z vsem tem povezane pojave (migracije, izbrisani, kriminaliteta). To je čas, ko se Slovenija se postopno pridružuje skupini ekonomsko razvitih držav, za katere je značilna visoka stopnja družbeno-ekonomske kompleksnosti, ki se odraža v zapletenih odločitvenih procesih v javnem in privatnem sektorju. Skladnost z evropskim pravnim redom in pravnimi standardi ter informatizacija in digitalizacija je predpogoj za učinkovito delovanje in splošno konkurenčnost, zato sta uvajanje in uporaba informacijske tehnologije za Slovenijo ena najbolj pomembnih strateških razvojnih nalog. Obdobje pred vstopom v EU predvsem pa obdobje pred nastankom samostojne Slovenije, je terjalo povsem drugačne odgovore, čeprav tudi odgovore velike družbene odgovornosti znanosti in politike.